splošno

“KAR ZADEVA KONKURENCO, NIMAMO VELIKIH SKRBI” Intervju v Nedelu, 29. 3. 2020

»V družbi je zavedanje o dobrem, kakovostnem čevlju vedno večje. Mislim, da počasi mineva obdobje, ko je  bila veliko ljudem važna le cena, ne glede na vgrajene materiale. Vedno bolj se zavedajo, da je prostoren čevelj iz dobrih materialov pogoj za zdrave noge, kar najbolj občutimo v zrelejših letih,« pripoveduje direktor podjetja Proalp Matej Slapar. Čeprav z zaskrbljenostjo spremlja trenutne razmere po svetu, ostaja glede prihodnosti optimističen in poln novih idej.

Najbrž ni naključje, da vaše podjetje deluje v Tržiču, kjer je nekdaj bila izjemno   močna čevljarska tradicija in industrija. Kakšna je zgodba vašega podjetja?

Pri Proalpu smo zelo ponosni na našo čevljarsko tradicijo, ki je bila zelo močna in poznana že veliko pred ustanovitvijo podjetja Peko, ki ga je gospod Peter Kozina ustanovil v Tržiču prav zato, ker je s tržiškimi čevlji kar dobro služil.

Tudi sam sem pričel svojo pot v Peku v razvojnem oddelku, ki je bil v tistih časih močno vključen v svetovne trende. Ker je šla Pekova pot navzdol, sva s kolegom ustanovila svoje razvojno podjetje, v katerem smo izdelovali prototipe sestavnih delov pretežno za italijanski in nemški trg. Ker pa sem bil ves čas vpet v nove trende, je bilo povsem logično, da sem začel snovati modele čevljev, ki smo jih tudi sami tržili. Znanja je bilo v izobilju, videl sem pa, da je kakovostnih čevljev na trgu vedno manj, ker so podjetja večinoma preselila proizvodnjo v Azijo, kjer so materiali večinoma manj kakovostni.

Lotili smo se šivane izdelave, ki je zaradi svoje zahtevnosti v svetu redkost. Ker živimo v hribih in s hribi tudi živimo, nam je bilo zelo blizu narediti tudi gorsko-pohodniško linijo čevljev, ki jo nenehno preizkušamo na naših hišnih gorah in izboljšujemo v detajlih.

Skoraj vse čevlje prodajamo sami v svojih poslovalnicah in imamo nenehen stik s kupci, tako da smo opazili, da imajo ljudje vedno večje probleme s stopali in smo zasnovali tudi linijo bosonogih čevljev, ki pa smo jo že kar do podrobnosti izpopolnili.  

Kaj je bil na tej poti najtežji izziv doslej, na kaj ste ponosni? Kakšna je konurenca med izdelovalci obutve?

Meni kot snovalcu in izdelovalcu čevljev sta razvoj in izdelava v veliko veselje, zato tega ne čutim kot breme. Ponosen sem na vse svoje modele, najbolj pa sem vesel dobrih povratnih informacij kupcev.

Kar se tiče konkurence, nimamo prav veliko skrbi, ker podjetij s takim načinom izdelave, kot ga imamo mi, ni veliko. Mi vsak čevelj, če ima stranka malo drugačno nogo od običajne, lahko izdelamo po meri noge, naša močna plat pa je prav tako uporaba dobrih preizkušenih lokalnih materialov. 

Zdaj pa ste se tudi vi najbrž znašli v situaciji, ki presega vse doslej, življenje se je takorekoč ustavilo. Kaj se v teh dneh dogaja v vašem podjetju?

Zaradi korona virusa smo morali začasno zapreti vse naše trgovine in upamo, da bomo  epidemijo hitro zajezili in zopet stopili  v stare tirnice. V tem času z veliko skrbnostjo glede prenosa virusa izdelujemo stara naročila in se posvečamo razvoju novih modelov, pomagamo pa si tudi s spletno trgovino. Dodelati moramo še nekatere detajle pri bosonogi balerinki, izdelujemo pa tudi nov gorniški visoki čevelj. Seveda me skrbi, če bodo trgovine dolgo zaprte, bo tudi za naše podjetje lahko usodno, saj pri proizvodnji dejavnosti ni prav veliko dobička, ki pa ga tako in tako vedno investiramo v nov razvoj, ki je kar velik finančni zalogaj. 

Večino materialov dobivate iz Italije, so te povezave še odprte?

Uporabljamo večinoma preizkušene italijanske materiale iz naših prijateljskih podjetij z območja Vicenze in Trevisa. Dogovorjeni smo, da nam potrebne materiale pošljejo do Gorice, kjer jih prevzamemo. Pretok blaga, to apelira tudi evropska komisija, naj bi bil kljub epidemiji pod strogimi pogoji omogočen po vsej Evropi, saj bi drugačevelik del podjetij zašel hitro v resne težave. Problem je v tem, da je obstala poraba.

Ste zaskrbljeni zaradi prihodnosti, ste se s kakšnimi ukrepi prilagodili trenutni situaciji?

Seveda sem zaskrbljen, če bodo ukrepi zaprtja lokalov in nevarnost širjenja virusa trajali dolgo. Za zdaj bomo izdelali čevlje za zalogo, potem pa bomo morali tudi proizvodnjo za nekaj časa zapreti. Tukaj upam na finančno pomoč države, posebno zato, ker smo povsem proizvodno podjetje, smo lokalno naravnani. Tako mislim, da je naš doprinos državi veliko večjega pomena, kot pri klasičnih uvoznikih dobrin. Zdaj se bo mogoče našel čas za  premislek o nujnosti ohranitve izdelave določenih dobrin v Evropi, čemur bi lahko rekli kar samooskrba. O tem veliko govorimo na področju prehrane, premalo pa glede drugih dobrin kot so oblačila, čevlji, pohištvo in še mnogo drugega.    

Čevlje izdelujete v precejšnji meri ročno, lahko tudi po naročilu, uporabljate pa naravne materiale. Kaj še odlikuje vaša obuvala?

Naša glavna skrb pri razvoju novega čevlja je uporaba kakovostnih in večinoma naravnih materialov. Pri čevlju želimo doseči kar najboljšo klimo, to pomeni  da diha in da v njem ne zastaja preveč vlage. V naše modele vgradimo poleg usnja vedno več lana, volne, konoplje in plute.

Naslednja pomembna komponenta je oblika kopita. Stavimo na dovolj prostorne čevlje z ne preveč pete. Funkcionalnost vedno združimo z lepim izgledom.

Čevlje izdelujemo v veliki meri ročno, vključujemo pa tudi najnovejše tehnologije, kot je na primer stiskalnica za pohodne čevlje, brez katere ni mogoče kakovostno izdelati dobrih pohodnih čevljev.

Menda ste med redkimi, ki še uporabljajo tradicionalni način izdelave obutve flex. V čem je razlika med čeveljem, ki je narejen na ta način, in drugimi?

Že ime flex nam pove, da je takšen čevelj bolj fleksibilen. Je pa tudi bolj trpežen in zračen. Izdelave pa je veliko zahtevnejša kot pri klasični lepljeni izdelavi. Seveda ta izdelava primerna za čevlje za vsakdanjo rabo, pohodniše čevlje pa izdelujemo v lepljeni obliki, s tem, da so zgornji deli tudi zašiti.

Naša posebnost je tudi zelo stara izdelava šivanih čevljev na poseben način, ki so vodotesni, a brez membrane, kar je naša posebnost. Te čevlje izdelujemo tudi za najbolj zahtevne trge kot je zimsko središče Vail v Ameriki. 

Izdelujete celo vrsto različnih obuval, od balerink do pohodniških in gorniških čevljev. Po kateri obutvi je največ povpraševanja?

Poleg čevljev, ki jim rečemo »za vsak dan«, izdelujemo tudi več vrst pohodniških čevljev in v zadnjih dveh letih tudi bosonoge modele. Mislim, da lahko že rečem, da izdelamo vsakih tretjino. Torej je povpraševanje po bosonogih čevljih kar veliko. Nekako je logično, da ljudje poleg gorskih modelov čevljev začnejo počasi uporabljati tudi bosonoge čevlje. Mi temu paketu pohodnih in bosonogih čevljev rečemo kar paket zdravja. 

Očitno vam ni vseeno za lokalno okolje, v katerem delujete. Ste med tistimi, ki so priskočili na pomoč družini Dovžan, ki ji je neurje lani odneslo dom. Omenjate tudi, da sledite principom trajnostnega razvoja. Lahko na kratko poveste še kaj o filozofiji podjetja Proalp?

Močno smo vpeti v lokalno okolje in se nam zdi zelo pomembno kako deluje naša okolica. Menim, da ni vseeno, kje kupujemo material, zato sestavne dele pridobimo čim bližje. Seveda ne gre vse iz Slovenije, v to je vključena tudi Italija, ki slovi po najboljših čevljarskih komponentah in vse lastnike podjetij tudi osebno dobro poznam in so naši prijatelji. Ti materiali izpolnjujejo stroge evropske zahteve in so jih izdelali ljudje, ki niso bili izkoriščani. Pomembno se mi zdi komponenta transporta, ki je pri nas v radiju največ 350 km.

Poleg tega ni zanemarljivo, da se naši čevlji nosijo daljši čas in s tem zmanjšujemo nepotrebno prekomerno kupovanje nekakovostnih, okoljsko spornih izdelkov. K daljšemu trajanju naših čevljev pripomore tudi to, da ponujamo njihovo popravilo in menjavo izrabljenih podplatov, kar pride v poštev posebno pri pohodnih čevljih.